Danes me ni, ker gremo v hribe. No ja na bližnji grič. Ja, vem, skoraj do vrha se lahko zapeljemo z avtom, to bomo tudi storili. Ampak vseeno, zjutraj smo si privoščili malo daljši spanec, potem pa v miru na izlet. Ne, res ni daleč, takoj bomo gor, seveda več kot dve uri tam ni kaj početi. No ja mogoče kavica dve, pa nekam se bo potrebno odpeljati na kosilo, ne da se mi še kuhati potem. So mi povedali ja, da je spodaj odlična krčma, mogoče pa se ustavimo prav tam. Ne, ne bomo dolgo jedli, toda hiteli tudi ne. Vem ja, okrog osmih bom že doma, ampak saj veš, človek pride utrujen, pa prej ko se stuširam pa zrihtam za ven bo že pozno. Ne saj se ne bi neki zelo rihtala, sam vseeno, sej veš tamalega je treba tudi okopat, pa uspavat, pa pravljica, pa nevem če bom imela varstvo. Ne danes res ne morem. Bova drugič šla nekam na drink. Jutri? Uhh, jutri bo težka. Že cel teden nisem nič naredila doma. Zgodaj moram vstati, moram v trgovino, moram pospravit, moram nekaj skuhat za jest. Ja vem, da je nedelja, ampak sej veš, potem je ponedeljek, pa šola, pa fajn je da sva s tamalim mal skupaj. A to danes? Ma to je bilo kar tako, da je bla familja na kupu, saj veš kakšna je moja mami, vedno tarna, da se nič ne vidimo. Da bi prišel ti mimo? Ja fajn, lepo bi bilo, ampak nočem, da te vidi tamali. Dej počaki, da bom kak dan sama doma, pa te pokličem. Ja res te bom poklicala, saj veš da bom. Ma dvomim, da ravno v ponedeljek, delam pozno v noč, ja v torek pa zjutraj. Popoldan ma mali nogomet, pozno se bova vrnila, pol mi pa ni več. Ja seveda, čim utegnem te pokličem. Ja res ja, sam razumi, da sem mal v gužvi. Mogoče se mi naslednji teden mal sprosti. Če ne pa ob priliki. Bova na vezi. Ja, tudi ti se lepo imej in ne ne bom te pozabila poklicati, čau.
“Mami kdo je bil?”
“Ah nihče, iz službe so nekaj rabili”
